Miklausin, mož premišljenih sklepov in hitrih dejanj, je sicer tudi tokrat zelo pohitel, a v Lovrekovo srečo je bil vseeno prepozen. Učitelj je bil namreč zadevo varuštva že davno zadovoljivo uredil. Sodnik, ki je učitelja poznal in cenil kot dobrega lovca, je brez ugovora pristal na njegov predlog, naj se osirotelima otrokoma postavi za varuha teta, njuna najbližja sorodnica.