Prodaja premičnin se je zelo zavlekla, kajti prisotni niso kazali posebnega zanimanja za dragoceno starinsko, toda deloma že preperelo in majavo pohištvo.
Blizu izklicne mize je sedel trgovec Miklausin, čigar še vedno obvezani obraz je izražal mrko veselje in napeto pričakovanje. Že zdaj je bil prepričan, da ostane posestvo njemu, saj se ni nihče upal in se tudi ni mogel meriti z njim, ki se je bil dolga leta pripravljal na to uro.