Podobno mojemu očetu je imel tudi on nekako žalostno srečo z denarjem: najprej mu je umrl starejši brat, tako da je bil za njim edini velikega imetja, prav tako so pomrli vsi materini sorodniki, s čimer mu je pripadla tudi razborska graščina. Na svojo izgubljeno nevesto ni nikoli pozabil, le govoriti ni maral o njej. Tisti čas je najraje posedal pri gozdni kapelici, molčal in razmišljal, pogosto tudi molil.