»Mirujte nekoliko!« so veleli oče, zaslonili z dlanjo usta in zaklicali v gozd, iz katerega je takoj zadonel glas. Z enakim uspehom so jo še nekolikokrat poklicali, potem pa so se pomirili in jo naposled celo pozabili klicati, zakaj nad Plešivcem so se z veliko hitrostjo zgrinjali hudourni oblaki. Nenadna nevihta bi seveda utegnila zmočiti lepo posušeno krmo.