Njen podnožnik je bil prijazen, na vzhodni strani položen, na severni zelo strm. Tu se je končeval raztegnjeni podkvi podoben nizek greben, sredi katerega se je kakor ujeta kraljična razprezala belodvorska kotlina. Severno od Belega dvora je sedlast prehod rezal mejo med njo in gozdnatim hribovjem, nad katerim se je postopoma, vendar nezadržano grmadilo skalno pogorje z očitnim kraškim značajem.