Edino čuječnosti mojega očeta Muskadov skrivnostni molk ni uspaval: neprestano so oprezovali in sumili, v hišo pa so vzeli hudega psa, ki ni nobenega tujca pustil blizu. Sestre niso nikamor pustili same. Podnevi se je morala predvsem izogibati bližnjega gozda, ob nastopu mraka pa so ves čas stražili sami ali pa so naprosili kakega drugega zanesljivega človeka.