Gori na veliki jasi pod Rudnikom, ki se s ceste prav dobro vidi, je stala nekoč grajska logarija, tam je bil Muskadov dom, daleč od ljudi, visoko nad dolino, kar pa njega ni dosti motilo, saj je bil bolj samotarske čudi. Kakor so mi ga opisali oče, je moral biti lep človek, a ne po našem okusu: ožganega rumenkastega obraza, črnih las in hudih oči, tako da so se ga mnogi bali in se niso radi na samem srečali z njim. Bil je pač, čeprav ga je rodila slovenska mati, in tudi značaja je bil južnjaškega.