Oba sta se v kratkem docela vživela na Gradišču, v glavnem zaradi blagodejne domačnosti, ki ju je takoj objela z nežno in obzirno roko.
Po večerji so običajno vsi trije posedali na trati pred hišo in gledali na zvezde, prikovane na visoko nebo, ali pa na Zalesje z njegovo razpršeno kopo lučk, za katero so iz bolj oddaljenega rudnika včasih švignili rdečkasti plameni. Tu in tam je otrokoma ušel pogled proti zapuščeni domačiji, ki se je osamela in nema belila iz nočne temine.