Tudi tam še niso počivali: pritlična okna so bila razsvetljena in so se kakor velike zvezde utrinjala proti dolini. Samo v prvem nadstropju zgoraj je bilo vse temno, razen dveh oken, ki sta žareli v skrivnostni in otožni luči, kakor da visita s strehe dva velika lampijona. Že pod hribčkom pa je udaril na učiteljevo uho trušč veselih, skoraj razposajenih, bržkone že nekoliko vinjenih ljudi, katerih glasovi so se čudno mešali z mogočnim zborom kvakajočih žab spodaj v ribniku.