Sicer bi se začudila, ko bi ji kdo povedal, da bo praznino poleg sebe kmalu občutila kot nekaj odrešilnega in da bo še žalovala za neobteženostjo svojih samotnih uric, vendar je bila to resnica.
Vrata Cenetove hiše so se zaprla in motor je še enkrat zahrumel. Potnika na zadnjih sedežih se nista več ozirala na Tineta.