Tako se je vračal v svet svojega otroštva, in od tam v minula vojna leta, ki so bila zanj polna spominov na lakoto, na strah in smrt, na mokre, na streljanje in dim z gorečih domačij. Katerikrat se je zamislil v načrte, ki jih je v mislih tako lahko delati, a se skoraj vedno izkaže, da so daleč od uresničljive stvarnosti. Zgodilo pa se je tudi, da je v takih trenutkih slonel nad, ji z rahlimi prsti odpenjal bluzo, odmikal svileni trak naramnice in jo dolgo poljubljal v mehko, vročo globel na prsih.