S pogledom je naglo poiskal olimpijo s Tinetom in se za hip zresnil, ko ga ni takoj uzrl, vendar se je takoj pomiril z mislijo, da gotovo čaka kje v bližini.
»Imaš srečo, kaj?« je klepetal in peljal v prvo stransko ulico, kjer je res že zagledal dobro znani avto. »Po vlaku se ti ne bo treba prerivati, in še za vozno karto si prihraniš.