Ljudje so se prestopali, ženske so posmrkavale in iz sadovnjaka na višjem se je kdaj pa kdaj votlo prikotalilo jabolko, ki ga je bila sprožila bosa otroška noga.
Potem so krsto odnesli na tovornjak, ki je čakal na dvorišču; na rame so si jo zadeli sami fantje s svetlim, odprtim obrazom naših ljudi, ki s širnega ravnega polja dan za dnem zrejo daleč proti zelenim na koncu obzorja.
Tovornjak je bil zadaj odprt, in poln vencev in šopkov.