Danes smo se tu zbrali, da pospremimo k večnemu počitku našega, ki nas je zapustil v cvetu mladosti in pri izvrševanju službene dolžnosti ...«
Njegov glas se je vlekel, malo smiselne, obrabljene besede so kot obtolčeni kamenčki padale v tolmun žalosti na tihem dvorišču. Ljudje so se prestopali, ženske so posmrkavale in iz sadovnjaka na višjem se je kdaj pa kdaj votlo prikotalilo jabolko, ki ga je bila sprožila bosa otroška noga.