Pred krsto se je tedaj ustopil mlajši moški z nekam ženskim, bledim obrazom in z žametnimi rjavimi brki. Otožno je z očmi preletel najprej domače ob krsti, nato pogrebce okrog sebe, vzdihnil je in potegnil zganjen list iz žepa. Odhrkal se je in začel brati z uradnim, le da utišanim in za pol lestvice spuščenim glasom: