Odšla je z urnimi, neslišnimi koraki, samo krilo z belim poškrobljenim predpasnikom je šuštelo za njo.
Doktor je takoj prišel. Že z vrat je zaznal tisto strašno, nedvoumno spremembo, ki je bila iz Tinetovega otrplega in negibnega, toda še živega telesa naredila truplo.