Kaj, vraga! Če bi še dolgo tuhtal in si izpraševal vest, bi nazadnje še pomislil, da je res on česa kriv. Morda bi jo še celo doma odnesel brez prehude škode, če bi se kar takoj izročil v ženine roke in jo prosil, naj uboga svoje dobro srce, kakor ga je še vselej v njunem skupnem življenju.