Cene je krčevito tiščal v roki rebrast kozarec iz debelega stekla, poln rdečega vina, in ga vsiljeval Tinetu. Bil je tako neroden in nasilen obenem, da mu ga je moral brž vzeti, drugače bi ga bil vsega polil. Oni, ki je ves ta čas samo blaženo kimal in selil brado z ene pesti na drugo, pri čemer mu je pogosto spodletelo, tako da mu je roka zdrsnila z roba mize, glava je pa neusmiljeno kinknila na eno ali drugo stran, se je zdaj mahoma predramil, da bi se udeležil prevažnega obreda Cenetovega in Tinetovega pobratenja.