V podzavesti ga je še hudo skelelo želo občega posmeha v bifeju. Ni in ni se mogel docela predati miselnim pripravam na srečanje v mestu, kamor ga je čedalje bliže nosila olimpija v nagli, neslišni, skorajda sanjski vožnji.
»S tehtanjem pa danes ni bilo posebnih sitnosti, kaj?« je rekel, ne da bi bil slutil, v kakšno sršenje gnezdo bo dregnil.