Spominjal ga je, da sam ni vedel, kako to, ker ni bilo kakšne očitne podobnosti med njima, na njegov dom. Pokrajina je bila, četudi ne zaznamovana z istimi značilnostmi, enako zaokrožena in ubrana na njegovo predstavo o lepoti, toplini in domačnosti rodnega okolja, na njegovo navezanost na pašnik, na vodo, ki se tiho pretaka med poševnimi starimi, na belo hišo, krotko in skromno sredi spleta cest, dvorišč, vrtov in sadovnjakov.
Peljal je tako lahkotno in enakomerno, da skoraj ni bilo čutiti premikanja, hitrosti pa še dosti manj.