Sredi njih je večinoma čisto obkoljen stal, ki je imel pri vsej stvari očitno najmanj besede. Nezaupljivo, skoraj boječe in vedno bolj zbegano je pogledoval mešetarje, ki so se pogajali zanj, da jim je curelo z obrazov, čedalje bolj prepričan o tem, da ga bodo nazadnje ofrnažili eni ali drugi, pa naj reče ali stori karkoli. Saj bi bil še mislil, da se res s takšno ihto vlečejo za njegovo korist, če ga ne bi pri tem močno ovirala kmečkemu človeku prirojena zdrava pamet.