»Vsak dan lepša,« je menil strokovnjaško in od strani oblisnil Tineta, ki je medtem tudi že prišel do točilne mize, zraven mogočnega, glasnega nekam krhek in droban.
ni dal nobenega glasu od sebe. Tudi je molčala, s svojim toplim in hkrati zadržanim smehljajem na ustnicah in v očeh.