S svojim dodatnim ženskim čutom je ona vedela, česar kot pripadnik stvarnega moškega sveta, tam na drugem bregu široke reke življenja ni mogel niti slutiti: da sta si neverjetno podobna vsak v svoji žeji po bližini drugega, po neizrekljivih slasteh ukradenih trenutkov, po omami skrivnih srečanj, za katere se je bilo treba pokoriti z izmikanjem, z izgovori in z lažmi, s težko vestjo pred spanjem in z grenkim okusom v ustih ob prebujanju.
In kaj potem? sta si na tihem govorila, tako eden kakor drug. Vzemiva v zakup vse tisto, izmikanje, izgovore, laži, težko vest, grenki okus, se je tolažila ona.