nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Vinko, poved v sobesedilu:
Še vedno je bolščal vame, nagnjen naprej, kakor da se ne more več ustaviti v svojem strašnem hotenju, da bi se me dotaknil, da bi se s tem najbolj bežnim dotikom za vse večne čase združil z menoj. Njegova roka je otrpnila v prostoru, ki naju je še ločeval in za katerega danes vem, da je izmeril večnost, kajti zajel je moje življenje in njegovo smrt.
V meni se je zganilo nekaj vroče mojega, nekaj, kar mi je narekovalo, naj storim, kar sem tudi storila brez odlašanja in brez omahovanja: iztegnila sem roko in stisnila njegovo togo izproženo dlan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani