nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Slovo od deklištva, poved v sobesedilu:
V temnem kotu nad plesiščem, oblitem s prameni laskave svetlobe od strani, je stala pevka v dolgi, srebrno prelivajoči se ozki obleki s tesnimi rokavi. Roke s tenkimi, lepo oblikovanimi prsti, polnimi, je imela sklenjene na prsih, glavo je rahlo nagibala nazaj, da se je sločil njen vitki beli vrat, in oči so izpod dolgih, ukrivljenih trepalnic nepremično zrle predse, a kadar so se dvignile, se je v njih zaiskrilo nekaj nepotešenega, žgočega iz njenih pesmi. Polne, naličene ustnice, bleda ciklama, so se razpirale v skladbi, ki je ni slišala, kakor ni slišala nobenega glasu, odkar je bila vstopila, a tudi vstopila je kdove kdaj in kako, kdo bi to vedel ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani