nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Rasla je jelka do neba, poved v sobesedilu:
Rekla sem si, da ga ne bom nikoli poznala, kakršen je v resnici, tudi če bi se z njim pogovarjala vse življenje. Obenem me je to tako privlačilo, da sem ga že začela čakati in se zanašati nanj; da sem pozno zvečer, ko je vse potihnilo in je tudi mene objel mir, ki je vladal naokoli, sčasoma mislila samo nanj, na njegove poglede, na njegov dotik, na tisto, kar je bil izrekel, in tudi na tisto, kar bi mogel v sebi tajiti, a nisem mogla niti ugibati, kaj šele uganiti, kaj natanko naj bi to bilo. Potem se je zgodilo, da me je prijel za roko in jo kakor za poskus nalahno potežkal v svoji dlani, vendar je že naglo vstal in rekel: "Pojdiva plavat, prevroče je."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani