nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Rasla je jelka do neba, poved v sobesedilu:
S svojim širokim nasmehom mi je gledal naravnost v oči in stresal takšne, da sem bila ob njem vedno dobre volje in sem se počutila, kakor da se že dolgo poznava in kot da nič ne more skaliti najinega medsebojnega zaupanja. Drugi pa je bil manjši in nekam krhek, podolgovatega obraza in temnejše polti, temnih oči in kodrastih las. Posebej sem opazila njegove roke s finimi prsti, nenavadno mirne in občutljive roke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani