nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Rasla je jelka do neba, poved v sobesedilu:
Samo še onadva, ker je bilo v njuni drži, v njuni izbiri besed in v njunih glasovih očitno nekaj takega, da so drugi, bolj pohlevni in bolj sramežljivi dečki odnehali; bilo je, kakor da imajo vsi doma na lepem strašansko veliko dela, na njivah z okopavanjem in po travnikih z obračanjem pokošene trave.
Prvi od obeh mojih novih prijateljev je bil visok, atletske postave in svetlih las, ki so mu v dveh vijugah padali na čelo. S svojim širokim nasmehom mi je gledal naravnost v oči in stresal takšne, da sem bila ob njem vedno dobre volje in sem se počutila, kakor da se že dolgo poznava in kot da nič ne more skaliti najinega medsebojnega zaupanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani