nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Rasla je jelka do neba, poved v sobesedilu:
Čez čas sem opazila, da pravzaprav nikamor več ne grem sama; vedno kdo hodi zraven mene in nekaj govori. Ne vem, ali sem vselej sodelovala v pogovoru ali vsaj zbrano poslušala; najbrž ne, ker se pozneje nisem spominjala ničesar. To spremljanje je bilo samo eden od šumov, in naj je bil to glas ali korak šumov, ki so bili del tistega blaženega poletja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani