nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Pozno je že, poved v sobesedilu:
Juter ne štejem zares. To je čas, ko me zbudijo ali koraki ali glasovi ali od zunaj, če me ni že prej vrgla iz sna včasih potuhnjena, včasih ostro skeleča bolečina v prosojno obrabljenih ali za silo skrpanih kosteh, ki pa ji večinoma ne dovolim več, da bi me vznemirila ali celo obvladala. Sledijo neogibnosti, ki jih preidem, kakor da niso del moje bivanjske vsakdanjosti, ampak se odvijajo na telesu neke druge osebe, ki jo bistro opazujem in ugotavljam njeno sodelovanje ali tudi nesodelovanje, izboljšanje ali poslabšanje v smislu tega njenega, odkrito rečeno, telesnega životarjenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani