nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Pozno je že, poved v sobesedilu:
V prostorni kamri, kismo ji rekli kar hiša, sem spala skupaj s katero od svojih sester, in pogosto sta na krušni peči v kotu, ki je bila pozimi edini prijazni prostor v naši veliki, razčeperjeni podobni hiši, pozno zvečer sedeli mama in njena stara vrstnica, ki smo jo klicali Tavzla. Tavzla je imela rada nas otroke, mi pa smo ji vračali ljubezen in zaupanje, kajti iz njenih ust smo izvedeli marsikaj, kar nam naša mama ni hotela ali ni utegnila povedati. Bila je razumna ženska, samo da ni nikoli hodila v šolo in tako ni znala ne brati ne pisati. Večinoma se je zadrževala pri nas, ker je na svoj dom dobila zeta, ki je pretepal njo in njeno hčer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani