nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Na svoje gosli zaigram, poved v sobesedilu:
Srce se mi je stiskalo, prekipevajoč od vsega, kar mi je bilo ves tisti čas dano preživeti in občutiti, ko sem strmela v najdrobnejše bisere, ki so se iskrili po snegu naokoli, v molčečo senco starodavne vrbe žalujke na vrtu, v obrise pergole zraven nje, v vitki cerkveni zvonik, ki je malo dlje proč slonel ob štrleči skali pod hribom.
Kako ljub mi je bil ta kraj daleč od moje domovine, ta moje mladosti, ta velika hiša z njenimi stanovalci širokega, odprtega srca, moje tedanje in vseh časov zavetje!
Dolgo, počasi sem odlagala svoja oblačila, drugo za drugim, z užitkom, ki sem ga čutila do koncev toplih prstov, in legla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani