nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Mravlje, poved v sobesedilu:
Saj, bilo bi lepo, toda za menoj je stopal on in me blago potiskal naprej, kakor da za menoj prodira avtomat, ki tudi mene, korak za korakom, spreminja v mehaničen predmet, v stvar brez lastne volje in tudi brez najtišje misli na upor. Obenem je bila v teh dotikih, ki so hoteli biti nežni, nekakšna pritajena nujnost, ki je v mojem telesu ustvarjala vročičen nemir. Rešitve ni bilo; pobegniti nisem imela kam, niti ne pred seboj, in tako sem se zvijala v vreli drhtavici, ki je ne ublaži nobena senca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani