nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Kostanji, poved v sobesedilu:
Skozi redko zaveso na koncu zofe se zastrmim venkaj, v temne sence starih kostanjev za cesto, svojih ljubih, zvestih prijateljev. Čakam, samo malo počakam, in priveje tako lahna sapica, da se zavesa komaj zgane, ne morem si kaj, da se ne bi nasmehnila, že na pol v sanjah, in - peeenk! Zrel kostanj je padel z veje, bodikava lupina se mu je razparala na pesku poddrevesom, izluščil se je gladek, bleščeč sadež in obležal na rešetki nad kanalom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani