Stale so za potokom in ga zaslanjale s svojimi rogovilastimi vejami, da se sploh ni več vedelo, na katerem bregu rastejo. Vsako zgodnjo pomlad sem na teh pričakala prve mačice in cele dni nosila povsod s seboj njih žametni odsev. Poleti pa sem ob popoldnevih rada čemela v kakšnem zalivčku in opazovala kačje pastirje, ki so se spreletavali nad mavrično površino, izginjali med biljem na robu travnika z visoko travo in se še bolj skrivnostni vračali v sonce. ‚