Začudila sem se trem ženskam na vrhu voza z deteljo: skoraj jih ne bi prepoznala. Ne samo, da niso nič govorile, niti ena se ni ves čas, dokler ni voz izginil za ovinkom, ozrla ne k drugi ne okoli sebe; sedele so in drevenele v nekakšnem prestrašenem strmenju. iz soseske, ki so ob večerih presunljivo kričali, loveč se okrog kapelice in kostanjev pred našo hišo, je bilo čedalje manj slišati.