A tudi pogled oficirja na Vilijevem stolu je izgubil nekaj svoje steklene sreposti; zamrl je na rezilu v neposredni bližini, kakor da ga je tja potegnila magnetu podobna privlačna sila skoraj prosojnega roba britve.
Pošastno hrumeč se je začel odvijati trenutek morečega, blaznosti podobnega stanja, v katerem je vse mogoče, vse nerazumljivo in vse docela neogibno. Četudi so bili sodelujoči v vsakem pogledu različni, so vsi štirje začutili, da so se znašli med kolesjem usode, in to so občutili vsi enako silovito.