Delal je kakor dober stroj in se sploh ni zavedal, da bi lahko kaj narobe delal, ko so ga zmotile razdražene kolegove besede. Vprašujoče, z nerazumevanjem se je zagledal vanj; njegova roka z bleščeče nabrušeno britvijo se je ustavila sredi giba in kdove kako je naneslo, da se je ustavila tik pred nazaj nagnjenim, napetim goltancem oficirja s štrlečim adamovim jabolkom.
»Pazi, hudič, kako briješ gospoda,« je s tihim, uglajeno prijateljskim glasom ponovil, da onadva sploh ne bi pomislila, kako ga tale lomi, on se mora pa usajati.