Poleti '41 pa sem se začela skrivati tudi v uti med zelenjavnim vrtom in sadovnjakom; kar je tedaj prodiralo na verando, me je malo begalo. Od nekdaj mi je bil najljubši odmev drdranja kmečkih voz: lojtrskih vozi z visoko naloženo krmo ali deteljo, s prešo in sodi; vozičkov, kot so jih imenovali, s krompirjem, repo, peso ali korenjem; z mehko, svetlo, sveže nakošeno travo za večerno krmljenje. Glasovi, ki so jih spremljali, so bili visoki in v jutranjem hladu polni pričakovanja, v večernem mraku polni zadoščenja nad minulim dnem.