Te stopnice še danes vodijo v moje otroštvo; veranda je bila moje skrivno zavetje, kotiček za sanjarjenje, otok, ki si ga želi in ga potrebuje vsakdo, blaženi kraj, ko si sam navzoč in slišiš vse, ne da bi drugi videli tebe.
Če danes z verande pogledam na dvorišče, se mi zvrti v glavi. Nezaupljivo otipavam trhli zaslon in se sprašujem, ali ne bo vse skupaj popustilo in me potegnilo dol, na sovražni hlad betona.