Pravo šolsko spraševanje to sicer ni bilo, kajti polizanec za pultom je stavil samo po nekaj vprašanj, in če je dobil vtis, da vprašani vsaj malo razume, je prikimal, odkljukal njegovo ime in mu rekel, naj sede. Vse sem dobro videla, ker sem sedela v ravni črti od njega in sem s pogledom lahko sledila sleherni potezi njegovega svinčnika. Od časa do časa je posegel vmes kateri zraven stoječih in dodal kakšno vprašanje.