Globoko v sebi sem slutila, da bi samo na ta način lahko lajšala trpljenje na svetu. Ni me motila neizmernost teh obzorij trpljenja in neznatnost moje pegice dobrote; čutila sem, da sem prav jaz za to poklicana, samo odnehati ne smem, niti za hipec ne smem popustiti v svoji zahtevi po lastni notranji neoporečnosti in še manj v svoji vseobsežni naklonjenosti do ljudi.
Prav mogoče, da mi je bil edini resnični prijatelj.