In ko je v dremežu mukoma dvigal glavo, ki mu je vsake toliko časa kinknila, da se je vselej na pol zdramil, se prestrašeno ozrl naokoli in si s hrbtom roke obrisal slino v ustnem kotičku, sem se jaz stisnila v kot pri oknu in nemo, brez misli zrla v pokrajino, ki se je vozila mimo. Na izpit nisem več pomislila.
Preostali konec vožnje si nisva z očetom nič več rekla in tudi z vlaka sva stopila brez besede.