Njena bregova se razmakneta, njene vode se umirijo in prečistijo, kajti gladina je na tistih mestih le rahlo nagubana in se tudi v bornem soncu prijazno blešči. Stara drevesa, ko mejniki tu pa tam štrleča iz obrežnega grmovja, ponekod nakazno zverižena, drugje ponižno sklonjena nad vodo, so kot dobri duhovi iz bajk; cesta, ki se vzporedno s progo vije onkraj reke, kakor da sta sestri, je in prijateljska; redke domačije, ki polzijo mimo okenca, razveznjene hiše z zglajenimi strehami, z odsevi sonca na šipah in z lončnicami na okenskih policah - ah, tiste kimajoče fuksije! - s hlevi in sadovnjaki, kozolci in pasočo se živino na pobočju so vsaka zase.
Ko me je oče peljal na izpit, sem bila vsega tega dvojno vesela.