Stopil je na tla, ki držijo korak, in že se je pred njim razgrinjala pot, ki ga bo vodila naravnost tja, kamor si jo je začrtal. Vse je bilo v njem že prej toda ko je rekla, za zmeraj, se je popolnoma izčistilo; sedanje in prihodnje odločitve so zasijale ko sonce, ki je prebilo zadnjo meglico. Tudi na zunaj je v hipu postal ves drug; v nekaj trenutkih se je fant zresnil v moža.