V njegovih rokah je ležala brez volje in obenem se jim je, ne da bi bilo na zunaj to količkaj videti, prilagajala z nagonsko občutljivostjo: mehko je sledila temu vodstvu, in je to dobro čutil. Ko je začutil veselje v dlani, ki se mu predaja, ga je presunilo. Za hip se je zavedal dejstva, da je on sam svoj in ona sama svoja: tudi če skupaj dočakata sto let, ne bo nikoli vedel, kaj se godi v njeni zaupljivi glavi, niti ne bo ona nikdar izvedela, kaj govori on, kadar je sam s seboj. ‚