Zleknjeno je ležala na trebuhu, gladke, prilegajoče se kopalke so jo vklepale, kakor da jo nenehno božajo, glavo, počivajočo na prekrižanih laktih, je obračala k reki. Svetle lase si je na temenu zvila v, da je ne bi ščegetali po tilniku, toda nekaj neubogljivih ji spredaj visi na čelo. Kdaj pa kdaj si jih hoče, namrščena, nestrpno odpihniti s čela, pa se takoj vrnejo, potem bi jih s celo glavo vrgla nazaj, vendar se ji tudi to ne posreči.