Voznik ga je vpijoč preklinjal, da je kmalu čisto ohripel, in bič je s presunljivim švistom švrkal po preznojenih konjskih bedrih, puščal srage na prašnem hrbtu in ubogo žival nazadnje spravil ob pamet: hrzajoč od muke se je vzpenjala na zadnje noge in omahovala zdaj na eno, zdaj na drugo stran, ne da bi se bil voz na kritični točki premaknil le za lasek. Voznikov glas sem prestrezala že ob vznožju, ko je še mirno spodbujal konja; čakala sem na naslednji ton in ga dočakala. V mislih sem konja bodrila in mu prigovarjala, naj napne vso moč, obenem sem vozniku besno očitala, da je preveč naložil in mu zaželela vse hudo na svetu.