Sama ne vem, kdaj z njimi zaspim. Begajo me čudne sanje: hodim po črni noči, plahutajoči strahovi se zgrinjajo z vseh strani, bežim, kričim, a še preden me lahko zgrabijo z dolgimi rokami, mi pred nogami pozvončklja, pogledam, in kaj vidim - kostanji! Hodijo s tenkimi nožicami, mahajo z gladkimi ročicami, mežikajo s svetlimi očmi in se smehljajo s širokimi usti.