Prvi je bil svetel, velik in suh, dolgega in bolnega obraza, drugi kostanjevih las, manjši, čokat fant zdravih rdečih lic. Slonela sta drug ob drugem, kot da sta si pravkar povedala nekaj zelo težkega in pomembnega in morata zdaj dobro premisliti, preden izrečeta vsak svoje mnenje, ki bi ju utegnilo neznansko zbližati ali pa tudi za zmeraj odtujiti. Zato raje še molčita, in tudi če bo ta molk dolgo trajal, bosta še molčala in premišljevala, ker se v tistem, kar bosta rekla, ne smeta zmotiti.